iklan

DILI

Otélio Ote kompromete hametin kooperasaun-promove liberdade imprensa no espresaun

Otélio Ote kompromete hametin kooperasaun-promove liberdade imprensa no espresaun

Hafoin simu pose, Prezidente Conselho de Imprensa (CI), Otélio Ote, no konsilleiru CI Amito Qonusere Araújo, ba períodu 2023-2025 hasai retratu hamutuk ho Prezidente Parlamentu Nasionál, Aniceto Longuinhos Guterres Lopes, kinta (23 fevereiru 2023). Imajen Tatoli/Nelson de Sousa.

DILI, 23 fevereiru 2023 (TATOLI)—Prezidente Parlamentu Nasionál, Aniceto Longuinhos Guterres Lopes, kinta ne’e, fó pose ba Prezidente Conselho de Imprensa (CI) Timor-Leste, Otélio Ote ho membru Konsilleiru, Amito Qonusere Araújo, ba mandatu períodu 2023-2025.

Notísia Relevante: Otélio Ote eleitu nu’udar Prezidente CI períodu 2023-2025

Prezidente  Conselho de Imprensa, Otélio Ote, hateten nia iha kompromisu ida atu hametin kooperasaun ho instituisaun Estadu no komunidade mídia hodi promove liberdade imprensa no liberdade espresaun ba Timor-Leste nia di’ak.

“Ho ha’u-nia esperiénsia iha karreira jornalismu kuaze durante tinan 35 no ho ha’u-nia lideransa iha restu-mandatu tinan 2023-2025 ne’e, ha’u iha kompromisu ida atu hametin no haburas tan kooperasaun ho sidadaun hotu, instituisaun hotu, sosiedade sivíl no meiu komunikasaun sosiál ka komunidade mídia, atu promove liberdade imprensa no liberdade espresaun ba Timor-Leste nia di’ak no ba kualidade demokrásia,” Prezidente  Conselho de Imprensa, Otélio Ote, hateten iha nia diskursu hafoin simu pose, iha Parlamentu Nasionál (PN),

Nia hateten, CI nu’udar órgaun Estadu ne’ebé harii bazea ba lei komunikasaun sosiál númeru 5/2014 ho kompeténsia importante atu promove liberdade imprensa no liberdade expresaun, liberdade asesu ba informasaun no kredivel, halo supervizaun ba órgaun meiu komunikasaun sosiál sira, asegura implementasaun kódigu étika jornalista no hasa’e kapasidade tékniku no kapasidade profisionál, kapasidade intelektuál hosi komunidade mídia.

CI hala’o kompeténsia tuir lei haruka mak dekretu-lei númeru 25/2015 ne’ebé harii CI no aprova nia estatutu hatuur natureza jurídiku nu’udar pesoa koletiva iha direitu públiku no natureza entidade administrativu Indepedente hetan autonómia administrativa no finanseiru.

Dezde CI harii nu’udar órgaun reguladór ba órgaun meiu komunikasaun sosiál ne’e prodús regulamentu sira, loke espasu ba rejistu mídia ne’ebé atualmente atinje ona 38 órgaun no meiu komunikasaun sosiál, atribui ona karteira profisional ba jornalista sira kuaze 377 no ba estajiadu 282.

CI nia mandatu ida mak fó formasaun no kapasitasaun profisionál no intelektuál ba jornalista sira iha área oioin, halo sensibilizasaun lei komunikasaun sosiál no kompeténsia CI ba autoridade sira hodi aumenta koñesimentu no espíritu hanesan, ne’ebé garante liberdade imprensa no liberdade espresaun.

Consellho Imprensa hatene katak públiku sensivél tebes, públiku kestiona liberdade imprensa, kapasidade jornalista, konteúdu publikasaun sira, kestiona mós sidadaun no autoridade sira ne’ebé la respeita liberdade opiniaun no liberdade imprensa no públiku mós kestiona kapasidade CI rasik atu hatudu asaun konkretu atu halo asaun hasoru inkapasidade jornalista kona-ba publikasaun informasaun sira no kapasidade atu halo mediasaun ba kazu sira-ne’ebé relasiona ho produtu jornalístiku.

“Consellho Imprensa sei la hamrik mesak, promove liberdade imprensa no liberdade opiniaun liuhosi planu estratéjiku, planu asaun anual sira. Ita hamutuk luta no serbisu makaas hodi harii sosiedade ida-ne’ebé livre, respeitu pluralizmu no espresaun no liberdade imprensa,” nia hateten.

Tuir índex liberdade imprensa bazea ba reportér sein fronteira hatudu katak Timor-Leste nu’udar nasaun ida iha ho pozisaun númeru ida (1) iha rejiaun sudeste aziátiku no pozisaun 17 iha globál.

Tanba ne’e, nia hateten, Timor-Leste presiza luta makaas atu defende kredibibilidade liberdade imprensa iha Ásia no mundu, maske ba futuru Timor-Leste sei hasoru problema ne’ebé obriga jornalista sira no meiu komunikasaun sosiál, instituisaun hotu inklui sosiedade sivíl ne’ebé sei hasoru teknolójia dijitál ne’ebé ohin loron dezenvolve an makaas tebes.

Daruak, nia dehan, Timor-Leste sei luta hasoru prezensa mídia sosiál ne’ebé dalaruma halo konfrontu opiniaun iha públiku no Timor-Leste mós sei hasoru luta diverjénsia mídia iha ne’ebé mídia sira ohin loron la’ós de’it mídia konvensionál atu harii jornál, rádiu maibé bele iha mós online ne’ebé daudaun buras iha Timor-Leste.

Notísia Relevante: Otelio Ote, “Tokoh Pers TL” ne’ebé fiel hanesan Ramelau

“Ita mós luta hasoru ego setoriál ne’ebé instituisaun balun seidauk kompreende kona-ba ezisténsia Conselho de Imprensa, dalaruma laiha armónia iha koordenasaun iha aspeitu kona-ba kazu sira-ne’ebé relasiona ho jornalístiku,” nia dehan.

Tanba, nia hateten, koñesimentu ba sidadaun sira ba liberdade opiniaun no liberdade imprensa mós kontinua aumenta, no dala barak sosiedade sira protesta publikasaun sira balun liuhosi meiu komunikasaun sosiál no balun hato’o ba CI.

Nia hateten, lei komunikasaun sosiál mós la kondis ona ho situasaun reál iha Timor-Leste, tanba laiha artigu balun tau regra iha ne’eba kona-ba broadcasting, mídia online, nune’e sei baralla uitoan papél hosi CI no husu responsabilidade ba sé loos bainhira mídia online sira mosu barak, no estatutu CI nian mós la kondis ona ho realidade ohin loron iha Timor-Leste.

“Nune’e presiza tau atensaun no prioridade atu meiu oinsá hakmaan problema sira-ne’e,” nia dehan.

Iha fatin hanesan, Prezidente Parlamentu Nasionál, Aniceto Longuinhos Guterres Lopes, dezeja susesu Prezidente Conselho de Imprensa (CI) ho membru ne’ebé simu pose.

“Dezeja susesu hosi kna’ar nu’udar membru Conselho de Imprensa, ita hatene CI ne’e hanesan órgaun atu garante liberdade espresaun no garante informasaun ne’ebé loos ba públiku, nune’e sira (CI) tenke imparsiál, independente,” nia husu.

Segundu Lidér Órgaun Sobernia ne’e hateten, órgaun komunikasaun garante direitu liberdade sidadaun hotu-hotu, liu-liu liberdade atu asesu ba informasaun.

Prezidente Parlamentu Nasionál ne’e mós informa, iha semana rua tan PN aprova ona iha finál globál ba projetu-lei Rádio Difuzaun, nune’e rejista mós preokupa Prezidente CI nian kona-ba ho avansa téknolojia ohin loron mídia online sira buras tebes.

“Ohin, Prezidente Conselho de Imprensa sira iha nia diskursu katak iha lei komunikasaun sosiál la prevee ka la temi iha ne’ebá, ida-ne’e dezafiu ida ba Parlamentu Nasionál ne’ebé órgaun lejislativu atu haree kompleta lei ruma hodi adapta ho situasaun mídia komunikasaun sosiál ne’ebé agora avansadu,” nia hateten.

Notísia Relevante: Otelio Ote eleitu reprezenta órgaun komunikasaun sosiál iha CI

Jornalista : Nelson de Sousa

Editór       : Cancio Ximenes

iklan
iklan

Leave a Reply

iklan
error: Content is protected !!