DILI, 09 Juñu 2025 (TATOLI)–Organizasaun naun lukrutivu – Haburas Dezenvolve Talentu (HADEZTA), Segunda ne’e, kontinua fó formasaun ba estudante na’in-40 husi Eskola Ensinu Sekundáriu Jerál (ESJ) Finantil iha Ai-mutin, ho tema ‘Hasa’e juventude sira-nia kapasidade liuhusi formasaun ba abilidade esensiál sira, edukasaun sívika no rezolusaun konflitu la ho violénsia hodi kontribui ba pás no promove koezaun sosiál,’
“Implementasaun formasaun ne’ebé parseiru HADEZTA hala’o ne’e di’ak tebes tanba bele ajuda ona Ministériu Edukasaun habelar informasaun importante ligadu ho edukasaun ba estudante sira,” Diretór Nasionál Ensinu Sekundáriu Tékniku Vokasionál husi Ministériu Edukasaun (ME), Fernando Mouzinho Gama, informa ba jornalista iha resintu Eskola ESJ Finantil, Ai-mutin.
HADEZTA organiza atividade ne’e hamutuk ho Ministériu Edukasaun (ME), Polísia Nasionál Timor-Leste (PNTL), ne’ebé hetan apoiu husi Programa Nasaun Unida ba Dezenvolvimentu (UNDP, sigla portugés) hodi hakbiit juventude no hamenus konflitu iha eskola.
Formasaun ne’e realiza ba faze datoluk ona, ne’ebé antes ne’e realiza ona iha Eskola ESJ 04 de Setembru no ESJ 10 de Dezembru, Komoro.
Diretór Nasionál ne’e dehan, ho formasaun ne’e estudante sira bele iha hanoin katak ho idade produtivu tenke aproveita didi’ak oportunidade no halo buat ne’ebé ak fó impaktu pozitivu ba an rasik inklui sosiedade.
“Dalan atu rezolve problema tenke ho diálogu, labele ho violénsia tanba agresaun fíziku la sai solusaun ba problema, entaun juventude tenke iha kapasidade inovativu no atitude di’ak,” nia akresenta.
Notísia relevante : INCIDA eleva estudante ESJ FINANTIL nia koñesimentu kona-ba HIV/SIDA
Iha fatin hanesan, Diretór HADEZTA, Francisco de Araújo, hateten, organizasaun ninia programa sei foka liu ba rezolusaun konflitu iha koezaun sosiál hodi hadi’a estudante sira-nia karakter bainhira hasoru konflitu ida bele rezolve hanesan líder ida.
“Ita-nia partisipasaun iha eskola ne’e tanba ita identifika hanesan eskola ne’ebé dalabarak sempre mosu konflitu ne’ebé la’ós motivu husi eskola maibé impaktu mós dalaruma husi sira-nia maneira interrasaun (ransu) mak sala hodi fó impaktu ba sira-nia atitude,” Diretór ne’e esplika.
Tuir Diretór organizasaun, liuhusi sensibilizasaun ne’e bele muda estudante sira-nia hanoin no atitude atu sai estudante kreativu no bele aprrende hodi define desvantajen husi envolvimentu problema no saida mak presiza halo atu iha mudansa ba an iha eskola, família no sosiedade.
“Durante ne’e ita-nia sensibilizasaun iha eskola sira seluk ita haree iha ona mudansa ba estudante sira bele minimiza konflitu no laiha difikuldade ne’ebé ita hasoru durante ne’e tanba estudante sira-nia partisipasaun ho másimu no responsabilidade tebes to’o programa ramata,” nia katak.
HADEZTA iha planu ba oin bele kontinua nafatin sensibilizasaun matéria estra-kurrikulár ne’e ba estudante sira husi eskola seluk hodi bele hadi’a di’ak liután estudante sira-nia kapasidade no atitude hodi sai líder ne’ebé efetivu iha eskola, família no sosiedade.
Nune’e mós, Diretór Eskola ESJ Finantil, Aniceto Berlelo, konsidera, nu’udar umanu sempre iha problema no nia apresia ho prezensa HADEZTA atubele haforsa matéria ne’ebé estudante sira hetan iha eskola, liuliu matéria ne’ebé relasiona ho rezolusaun konflitu.
“Iha eskola mós profesór sira hanorin matéria sosiolojia ne’ebé ligadu ho sosiedade, entaun bainhira mosu konflitu ida, ninia konsekuénsia ne’e saida? HADEZTA mai halo kompleta matéria sira iha eskola hodi mellora liután teoria ne’ebé estudante sira apreende. Tanba ne’e, estudante tenke partisipa to’o hotu iha formasaun ne’e atu nune’e bainhira formasaun ne’e hotu bele halo mudansa ba sira-nia an hodi hatene mós kona-ba desvantajen husi envolvimentu konflitu ida,” nia tenik.
Aleinde formasaun, estudante sira mós halo prátika no ikus mai sei hetan sertifikadu husi HADEZTA.
Jornalista : Alexandra da Costa
Editora : Julia Chatarina





