iklan

HEADLINE, SAÚDE

MS-OMS fó formasaun ba profisionál saúde redúz taxa mortalidade inan no oan

MS-OMS fó formasaun ba profisionál saúde redúz taxa mortalidade inan no oan

Profesionais husi Ministeriu Saude halao hela teste termometer ba bebe ida ho nia Inan antes atu sae Ro Nakroman hodi ba Oekusi.Imajen/Antonio Goncalves

DILI, 10 maiu 2022 (TATOLI)— Ministériu Saúde (MS) hamutuk ho Organizasaun Mundiál Saúde fó formasaun ba médiku no parteira sira hosi Hospitál Referál sira no Hospitál Nasionál Guido Valadares (HNGV) atu redús kazu taxa mortalidade inan no oan iha Timor-Leste.

Formasaun ne’e partisipa hosi médiku no partera sira hosi ospitál referál sira no HNGV kona-ba vijilánsia ba iha inan no oan ho objetivu atu kontrola hodi atubele redúz taxa mortalidade inan oan.

Notísia relevante: Feto Sira Kaben Sedu Kontribui ba Kazu Mortalidade Inan no Labarik

“Bainhira inan ida mate no oan mate ita tenke hatene nia kauza loloos nune’e bele  fó asaun konkreta  atu bele rezolve problema sira ne’e, exemplu inan ida mate tanba raan fakar entaun tanba saida no kauza loloos ne’e saida. Atu nune’e ita bele antisipa kauza hanesan ne’e  saida mak ita bele halo hodi prevene inan seluk labele mate,” Diretór Jerál Koorporativu Ministériu Saúde Marcelo Amaral, hateten ba Jornalista sira bainhira ramata semináriu kona-ba orientasaun  Sistema  vijilánsia  no resposta  mortalidade inan no oan iha Novo-Turizmu, tersa ne’e.

Minsitériu  Saúde sei haree  hamutuk ho ajénsia sira hanesan Organizasaun Mundiál Saúde, UNICEF  no UNFPA atu estabelese  komisaun  iha nivél no munisípiu too postu  adminsitrativu atu kontrola  hodi reduz kazu mortalidade  inan no oan.

“Sistema sira ne’e estabelese ona ospitál referál sira agora treinamentu ne’e atu fortalese sistema sira ne’ebé mak iha  hodi bele redúz mortalidade inan no oan,” nia afirma

Iha fatin hanesan Reprezentante Organizasaun Mundial Saúde (OMS) iha Timor-Leste, Arvind Marthur, dehan objetivu fó treinamentu ba médiku no parteira sira hosi ospitál referál hanesan Baucau, Maubesse no HNGV atu hatene oinsá kauza inan no oan mate, nune’e bele halo intervensaun ba kazu ne’e.

Atu redúz númeru mortalidade inan no oan, presiza hetan apoiu husi entidades hotu-hotu liliu Governu no Parlamentu Nasionál atu aprova orsamentu no polítika.

Iha tinan 2018, Ministériu Saúde implementa  rekomendasaun husi Organizasaun Nasaun Unidu (ONU), Organizasaun Mundiál Saúde no UNICEF mak introdús no integra sistema vijilánsia no  proposta mortalidade bebe foin moris ba sistema vijilánsia mortalidade inan.

Sistema vijiánsia ba motarlidade inan no perinatal sai matadalan ba Ministériu saúde hodi rezolve problema mortalidade iha Timor-Leste.

Governu liuhusi Ministériu Saúde servisu hamutuk ho parseiru internasionál hanesan UNICEF, OMS, ONU estabelese ona sistema vijilánsia no respota ba mortalidade iha ho oan iha tinan 2015 ho objetivu atu relata, implementa hodi halo prevensaun ba kazu mortalidade hasoru inan no oan.

Tuir meta husi objetivu dezenvolvimentu sustentavél to’o 2030, Timor-Leste hakarak redúz kazu mortalidade maternal husi 195/1000 ba 70/1000, mortalidade labarik menus tinan 5 mai kraik 41/1000 tuun ba 25/1000.

Alende ne’e tuir dadus iha tinan 2020 Kazu inan mate ne’e akontese  ba grupu idade  30 too 39 ho metade 52%, idade 20 too 29 ho 32% no inan ne’ebé  mak idade  menus 19 no liu 40 ho 8%.

Notísia relevante: Kazu Mortalidade Inan no Labarik Kontinua Aas iha TL

Jornalista : Felicidade Ximenes

Editór        : Florencio Miranda Ximenes

iklan
iklan

Leave a Reply

iklan
error: Content is protected !!