DILI, 11 jullu 2023 (TATOLI)–Vise-Ministru Finansa, Heldes Lopes, husu ba Institutu Nasionál Estatístika Timor-Leste, Institutu Públiku (INETL, I.P) halo peskiza didi’ak hodi prodús dadus ho kualidade di’ak, nune’e bele útil ba ema seluk.
“Ha’u hakarak fó hanoin ba hirak ne’ebé serbisu iha área kolesaun dadus no analiza, katak prodús dadus ida hodi fó informasaun ba na’i-ulun ka sira ne’ebé halo planu hela, nune’e bele halo planu ho didi’ak bazeia ba evidénsia,” Vise-Ministru Finansa hateten iha ámbitu komemorasaun loron mundiál populasaun, ne’ebé realiza iha salaun Institute of Business (IOB), Fomentu, tersa ne’e.
Hodi bele hetan dadus ho kualidade di’ak, governante ne’e sujere atu peskizadór sira bele serbisu hamutuk ho entidade sira seluk, liu-liu parseiru dezenvolvimentu sira.
“Buat rua ne’ebé ha’u observa ba serbisu estatístika, tuir ha’u-nia hanoin ita presiza hamutuk hodi hametin liután serbisu, primeiru hosi dadus ka informasaun sira ne’ebé ita hetan liuhosi peskiza no sondajen oin-oin depois hakerek relatóriu, ita tenke asegura katak dadus ka informasaun sira ne’e, ninia efeitu iha, nune’e estudante sira bele lee hodi aumenta koñesimentu hodi aplika iha prosesu aprendizajen no na’i-ulun sira bele utiliza halo polítika di’ak no parte seluk mós uza dadus hirak ne’e hodi hadi’a di’ak liután saida mak sira halo,” nia akresenta.
Notísia relevante : Komemorasaun loron populasaun mundiál fó hanoin utiliza dadus bazeia ba evidénsia
Helder argumenta, dadus ne’ebé durante ne’e ekipa INETL kolleta liuhosi peskiza no sondajen sira gasta ona osan, enerjia no tempu tanba ne’e ninia efeitu ema tenke utiliza.
“INETL presiza haree ida-ne’e didi’ak, katak buat ne’ebé prodús tenke tau iha portál no halo relatóriu ho livru mahar hodi asegura ema tenke lee no utiliza ba benefísiu indivíduu, instituisaun no nasaun. Ne’e importante tebes tanba dala-barak imi dehan halo peskiza maibé ema la uza hanesan de’it, ezemplu agora Governu halo hela programa maka programa ne’e halo sein konsiderasaun, saida mak INETL halo ne’e mós hanesan de’it,” Vise-Ministru fó hanoin.
Aleinde ne’e, governante ne’e husu instituisaun ne’e hodi iha kbiit, tantu rekursu umanu, finanseira, institusionál no hametin kooperasaun ho parseiru dezenvolvimentu sira, liu-liu Fundu Populasaun ONU nian (UNFPA, sigla inglés) atu dadus sira ne’ebé iha área temátika ne’ebé presiza tenke iha kbiit hodi disponiliza dadus iha tempu própriu.
“Ha’u fó informasaun Governu iha ninia planu no alvu ida atu hamenus kiak iha tinan-lima oin mai ba 10%, kestaun mak ne’e atu hamenus kiak 10% ne’e ninia kiak iha Timor ne’e agora hira, karik ita la hatene to’o tinan-lima mai mak ita halo peskiza ita la menus ka sa’e,” nia deskreve.
INETL halo ona peskiza importante balun hanesan dadus forsa traballu iha tinan 2021, sensu populasaun no uma-kain 2022, sensu agríkola 2019, enkuantu iha 2023 sei halo peskiza ba kiak, no tinan 2024 peskiza ba demografia saúde iha Timor-Leste.
Jornalista : Antónia Gusmão
Editora : Julia Chatarina




