Governu presiza kria lei ‘Bom Samaritano’

DILI, 20 dezembru 2023 (TATOLI) –Husi fulan outobru, rejistadu, ema ne’ebé mate iha emerjénsia hamutuk 15, sira ne’ebé mate iha dalan ka mate iha uma mak lori mai ho totál 18. Nune’e mós, iha novembru, mate iha emerjénsia 11, no sira ne’ebé maka mate iha uma hamutuk 14, Xefe Departementu Emerjénsia iha Hospitál Nasionál Guido Valadares (HNGV), Eldegar Lopes Martins relata.
Ho númeru ne’e, Eldegar Lopes Martins preokupa no husu ba Governu no polítiku-na’in sira atu iha futuru tenke kria lei ‘bom Samaritano’ ka Samaritano di’ak, atu proteje ema hot-hotu ne’ebé iha hanoin di’ak atu ajuda ema ruma bainhira ataka derrepente.
“Tempu ona aprova lei ida ema bolu lei bom samiritano, lei bom samaritano ne’e tenki iha, atu proteje ema hot-hotu ne’ebe iha hanoin di’ak atu ajuda ema sira ne’ebé monu,” ezekutivu ne’e hateten iha nia kna’ar-fatin, HNGV, ohin.
Nia relembra, médiku no espesialista sira iha Departementu Emerjénsia, haree katak, situasaun fulan rua ikus ne’e, akontese ona kazu rua, husi kazu rua ne’e, ida akontese bainhira joga hela; atakasaun fuan, no ida monu iha Timor Plaza, ema hotu-hotu asiste de’it.
“Tempu ona ita ko’alia ba malu, liuliu ita-nia polítiku sira, tenki halo lei ida bom samaritano no autoriza ema sira ne’ebé profesionál, ema sira ne’ebe hatene ona atu halo premeiru sokorru, atu bele treinu ema hot-hotu ba ajuda, ne’e la’ós ajuda ema ne’ebé liu-tiha ona, bainhira treinu sei ajuda ita-nia aan rasik, ajuda ita-nia família no ajuda ema hotu-hotu,” nia énfaze.
Xefe Departementu Emerjénsia HNGV, Eldegar Lopes Martins, hateten, tempu ona hotu-hotu foku ba kuidadu emerjénsia iha Timor-Leste (TL), nune’e iha loron ruma ema ruma ataka derrepente no monu karik lei ne’e proteje.
“Presiza halo lei ida kona-ba bom samaritano ne’e, karik ajuda ita-nia família iha kompreensaun dalaruma ita ema sei la tuntut ita, mas ita halo ba ema seluk ita ta’uk, tanba orsida ema bele dehan ohin ne’e loloos nia di’ak, maibé tanba nia ba ajuda, mak nia mate ne’e,” Eldegar preukupa.
Tanba ne’e, pesoál saúde ne’e reitera, hotu-hotu hamutuk husu ba Governu halo ona lei ida bom samaritano, tenki la’o ona, tenki iha ona, nune’e autoriza ona ema potensiál atu fó treinu premeiru sokorru ba komunidade sira.
Iha parte seluk, nia hateten, “Ikus-ikus ne’e, kazu ne’ebé ema mate iha uma, entre monu derepenti maka mate, ka halo tiha tratamentu ruma bainhira moras hela iha uma, pasiente grave iha ne’ebá krítiku la konsege kuidadu iha ne’ebá maka lori mai mate tiha iha dalan, ka dalaruma moras krítiku sira husik hela iha uma, depois mai baixa iha emerejénsia liu-tiha oras tolu ka haat mate iha emerjénsia ne’e, númeru ne’e kontinua sa’e”.
Ho pasiente ne’ebé mate, alende husu atu kria lei bom samaritano ba autoridade kompetentente, nia husu mós ba família sira atu hahú ona aprende halo primeiru sokorru ba família sira iha uma ho razaun tanba agora ema barak agora monu iha uma foin lori mai emerjénsia, dalaruma lori mai to’o emerjénsia labele salva buat ida, tanba tempu osan-mean iha uma sira la kuidadu ho di’ak.
“Tempu ona ita atu aprende premeiru sokorru, karik ita hetan família no kolega ruma monu iha uma karik ita bele ajuda,” nia afirma.
Jornalista: Felicidade Ximenes
Editór: Rafael Ximenes de A. Belo

