DILI, 13 outobru 2021 (TATOLI)—Parlamentu Nasionál, kuarta ne’e, aprova ona proposta-lei organizasaun no funsionamentu tribunál no projetu lei estatutu majistradu judisiál.
Deputadu sira halo aprovasaun ba proposta lei númeru 28/V/3, kona-bá organizasaun no funsionamentu tribunal ka projetu lei númeru 19/V/3, organizasaun judisiál ho rezultadu votasaun a-favór 54, kontra haat (4) no abstensaun ida (1).
Enkuantu, projetu lei númeru 21/V/3, estatutu majistradu judisiál aprovadu ho rezultadu votasaun a-favor 59, kontra 0 no abstensaun 0.
“Ha’u kongratula deputadu-sira tanba bele aprova ona proposta-lei rua ne’e iha finál global. Ha’u husu lei rua ne’e bele submete ona ba komisaun A hodi haree no halo redasaun final,” Prezidente Parlamentu Nasionál, Deputadu Aniceto Longuinhos Guterres Lopes, anúnisa liuhosi plenária, Parlamentu Nasioál.
Iha biban hanesan, Vise Ministru Justisa, Edmundo José Caetano, hateten, aprovasaun lejizlasaun rua hosi Parlamentu Nasionál ne’e importante atu halo reforma iha setór judisiál Timor-Leste.
“VIII Governu Konstitusionál hanoin katak presiza duni ita atu halo reforma judisiáriu hodi hadia lakuna sira ne’ebé maka iha durante ita tinan 20 ukun-aan ne’e,” Governante ne’e akresenta.
Lejizlasaun númeiru 28/V/3 iha artigu hamutuk 46 no projetu lei númeiru 21/V/3 iha artigu 205. Ho objetivu atu halo reforma iha setór judisiáriu atu iha sistema judisiáriu ne’ebé forte ho kualidade iha Timor-Leste.
Projetu lei ne’e kona-ba organizasaun no funsionamentu supremu Tribunál Justisa nian hodi kria kondisaun bainhira juís sira ho karreira no esperiénsia halo jestaun rekursu ida-idak tanba daudaun funsaun sei asegura hosi Tribunál Rekursu.
Aleinde ne’e, enkuadramentu jurídiku ne’ebé ba oin sei permite instalasaun jurizdisaun administrative no fiskál, ne’ebé enkarrega hodi julga rekursu desizaun órgaun Estadu, litíjiu administrativa no fiskál sira seluk.
Natureza tribunál distritál atuál hanesan tribunál jurizdisaun komún ne’ebé reitera no prevee posibilidade duplikasaun tribunál, kona-ba jurizdisaun komún ba juís sira ne’ebé iha kompeténsia espesializada iha matéria sivíl no kriminál, ne’ebé nafatin ho volume no komplesidade hosi prosesu tribunál judisiál determinadu kona-ba instánsia dahuluk ne’ebé justifika no juís ho kompeténsia espesializada iha matéria família no menór sira.
Jornalista: Natalino Costa
Editór: Florencio Miranda Ximenes